Bo izolski distributer prehranskih dopolnil dobil novega lastnika?

Na zadnji dan lanskega leta je v sistemu Galenike delovalo skupno 14 podjetij. Kmalu se bo tej skupini pridružilo še eno – slovensko podjetje Sanofarm, poroča Forbes Srbija.

Koncentracijo so že priglasili severnomakedonski komisiji za varstvo konkurence, pričakuje pa se, da bo podobna zahteva kmalu vložena tudi pri drugih protimonopolnih organih v regiji.

Iz dokumentacije je razvidno, da namerava beograjska Galenika prevzeti popoln nadzor nad podjetjem, ustanovljenim v Izoli.

“Sanofarm je slovensko podjetje, ki se ukvarja z uvozom in distribucijo naravnih izdelkov – prehranskih dopolnil italijanskih proizvajalcev Pharmalife Research in ESI. Sanofarm je izključni uvoznik in distributer izdelkov teh proizvajalcev za Slovenijo in Hrvaško,” je po navedbah Forbes Srbija zapisano v priglasitvi. V Severni Makedoniji medtem Sanofarm nima hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva, niti na tem trgu ne ustvarja prihodkov, piše v vlogi, predloženi makedonskemu regulatorju.

Izolsko podjetje je po navedbah v uradnih evidencah zdaj v lasti Borisa Andrejašiča in Nefka Kadića. Oba imata po 50 odstotkov lastništva. Lani je imel Sanofarm 3,9 milijona evrov prihodkov od prodaje in 327 tisoč evrov čistega dobička, zaposloval je 19 ljudi. Prodaja je že več let stabilna in se giblje okoli štirih milijonov.

Komisija zdaj poziva zainteresirane tretje osebe, da predložijo svoja opažanja in mnenja o tej koncentraciji. Na strani slovenske agencije za varstvo konkurence za zdaj še ni zaznamka, da bi podjetji priglasili koncentracijo.

Srbski prevzemnik v lasti Brazilcev

Galenika ima v Sloveniji že podjetje, ki posluje pod imenom Galenika S. registrirano je za poslovno svetovanje, lani pa je imelo ob polmilijonskih prihodkih 46 tisočakov dobička.

Predlagana transakcija se nanaša na veleprodajni trg farmacevtskih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti brez recepta, piše Forbes Srbija.

Nadalje pojasnjuje, da je bila Galenika lastnik prve tovarne zdravil v povojni Jugoslaviji, hkrati pa največja proizvajalka penicilina v državi in ​​četrta na svetu. Nekoč državno podjetje pa je nato zašlo v težave in jo je vlada v drugi privatizaciji pred slabim desetletjem ponujala za le en evro.

Brazilska skupina NC je kljub temu leta 2017 za tovarno v Zemunu plačala 16 milijonov evrov, poravnala 25 milijonov evrov bančnih dolgov in se zavezala k dodatnim naložbam v višini 5,5 milijona evrov.

Danes ima srbska skupina okoli 750 zaposlenih. Glede na finančno poročilo za leto 2024 je na domačem in tujih trgih ustvarila 950 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 13-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Proizvedli so več kot 49 milijonov pakiranj zdravil, kar je dva odstotka več kot leto prej, še navaja Forbes Srbija.

Zaradi večje proizvodnje in prodaje so se povečali tudi poslovni odhodki, in sicer za 11 odstotkov. Podjetje je lansko leto končalo z dobičkom iz poslovanja v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov, leto prej pa je ta presegel 17 milijonov evrov. Čisti dobiček se je lani zmanjšal za 56 odstotkov in je znašal 6,1